- samosílnik
- -a m (ȋ) star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom // oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samosílnica — e ž (ȋ) ženska oblika od samosilnik: ta plemiška samosilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika