- samosévec
- -vca m (ẹ̑) samosevna rastlina, samosevno drevo: to drevo je samosevec; vmes je bilo več samosevcev / krompir samosevec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samosévka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko … Slovar slovenskega knjižnega jezika