- samopríden
- -dna -o prid. (í ȋ) star. sebičen, egoističen: samopriden človek / to je naredil iz samopridnih nagibov; njegova ljubezen je bila samopridna; samopridno ravnanje staršev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.