- sámomučítelj
- -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
heautontimorumen — heautontimorùmēn m <G heautontimoruména> DEFINICIJA psih. onaj koji sam sebe muči, koji se izjeda (od mržnje, jala i sl.), koji sebi nanosi fizičku bol (npr. bičevanjem, lakšim ranjavanjem i sl.); samomučitelj ETIMOLOGIJA lat.… … Hrvatski jezični portal