- sámolepílen
- -lna -o prid. (ȃ-ȋ) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samo... — ali sámo... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba 2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samolépen — pna o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámolepljív — a o prid. (ȃ ȋ ȃ í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete … Slovar slovenskega knjižnega jezika