- samévanje
- -a s (ẹ́) glagolnik od samevati: navadila se je samevanja v svoji sobi / samevanju prepuščena hiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samovánje — a s (ȃ) star. samevanje: bati se samovanja ∙ zastar. to je bila vesela stran samovanja samskega življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika