- sabljánje
- -a s (ȃ) glagolnik od sabljati: učiti se sabljanja; svetovno prvenstvo v sabljanju / besedno sabljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sabljánje
Look at other dictionaries:
florét — 1 a m (ẹ̑) 1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom: borila sta se s floretom 2. sablja z rokobranom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: tekmovati s floretom // šport. športno sabljanje s tako sabljo: nastopiti, zmagati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
borílen — lna o prid. (ȋ) šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi; borilne vaje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
boríšče — a s (í) 1. tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje: boksarsko borišče; navijači okrog borišča 2. star. bojišče: mnogo jih je padlo na borišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
floretíst — a m (ȋ) športnik, ki goji sabljanje s floretom: pomerili so se najboljši floretisti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sabljáč — a m (á) kdor goji sabljanje: sabljači, boksarji in tekači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sabljáški — a o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sabljávka — e ž (ȃ) ženska, ki goji sabljanje: tekmovanje sabljavk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špórt — a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
