- ruvánje
- tudi rúvanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od ruvati: ruvanje dreves z buldožerji / ruvanje korenja, repe / preprečiti ruvanje med pijanci; ruvanje z napadalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekstirpátor — ja m (ȃ) agr. priprava za ruvanje plevela ali za plitvo rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izruváč — a m (á) agr. priprava za ruvanje okopavin, dreves: izruvač za krompir, peso / traktorski izruvač drevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máček — 1 čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rovánje — a s (ȃ) star. 1. ritje: rovanje krtov 2. rovarjenje: rovanje nasprotnikov ● nar. rovanje in kričanje dečkov ruvanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ruváč — a m (á) 1. delavec, ki ruje: plačati ruvačem 2. agr. priprava za ruvanje, puljenje okopavin, dreves: ruvač za peso / traktorski ruvač drevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rvánje — a s (ȃ) ruvanje: rvanje dreves / rvanje korenja puljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika