- rumenokljúnec
- -nca m (ȗ) ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
létavec — vca m (ẹ) ekspr., redko fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov: ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem (W. Shakespeare O. Župančič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika