- rúliti
- -im nedov. (ú) knjiž. tuliti, rjoveti: lačna živina ruli v hlevu / ranjenec je rulil od bolečine / pred hišo rulijo kompresorji rulèč -éča -e: žival je ruleč bežala v gozd; ruleče oglašanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rúljenje — a s (ú) glagolnik od ruliti: oponašati ruljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika