- rúdniški
- -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva ∙ zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rúdniški
Look at other dictionaries:
céha — 1 e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih 2 e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cícka — e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
húnt — a m (ȗ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga: nakladati hunte / nakopal je pet huntov premoga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páznik — a m (ȃ) 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevládati — am dov. (ā) 1. nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladali rudniški delavci; na tem področju so prevladali iglavci / kmalu je na obzorju prevladala rožnata barva // postati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rudáriti — im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z iskanjem, pridobivanjem rud, premoga: v prejšnjem stoletju so začeli rudariti v Hrastniku / šel je rudarit na tuje delat kot rudar, rudniški delavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šáht — a m (ȃ) žarg., mont. (rudniški) jašek: spustiti se po šahtu v rudnik; dno šahta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vagonét — a m (ẹ̑) žarg., grad., mont. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček: nakladati vagonete; prevažati material z vagoneti / prekucniti vagonet / rudniški vagonet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdírati — am nedov. (ȋ) 1. deroč prihajati v kaj, premagujoč ovire: skozi razpoko je začel vdirati plin; v klet, rudniški rov vdira voda / v pljuča je vdiral svež zrak / ekspr. pesek jim je vdiral v nizke čevlje 2. z vojaško silo, bojem hitro prihajati na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od voz: napreči voziček; peljati se na vozičku, z vozičkom / enovprežni voziček; štirikolesni voziček 2. vozu podobna priprava za prevažanje a) stvari, tovora: nakladati premog na vozičke; vso zelenjavo z vrta je zvozil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
