rožíček

rožíček: -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke ● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek ◊ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata

Игры ⚽ Нужна курсовая?

glávnica — 1 e ž (ȃ) 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosoróžec — žca m (ọ̑) nosorog: zagledali so velikega nosorožca ♦ zool. hrošč, katerega samec ima rožiček na glavi, Oryctes nasicornis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rožíčkast — a o prid. (ȋ) ki ima rožiček, rožičke: rožičkasta glava modrasa; rožičkasta površina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ržén — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka ∙ star. rženi cvet junij ♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias