- roštáti
- -ám tudi róštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: voz poskakuje in rošta / kdo rošta na podstrešju / kamenje rošta po skalah ropotajoč pada
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
roštánje — tudi róštanje a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od roštati: roštanje posode v kuhinji … Slovar slovenskega knjižnega jezika