- ropotúljica
- -e ž (ú) igrača, ki pri tresenju ropota, rožlja: dojenček se igra z ropotuljico
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ropotúljica
Look at other dictionaries:
bezgálnik — a [bǝzgau̯nik] m (ȃ) slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ropotúlja — e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
