ropotíja

-e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: odpeljati ropotijo na odpad; polomljeno pohištvo in druga ropotija; soba je polna stare ropotije; pren. pozabil sem že vso učenjaško ropotijo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: pobral je svojo ropotijo v nahrbtnik in odšel; stojnice s pisano ropotijo; zložila je šolsko ropotijo iz torbe // predmeti sploh: njena bahava ropotija v stanovanju