Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pláščar — ja m (ȃ) 1. nav. mn., zool. morske živali s trdim ovojem iz snovi, podobne celulozi, Tunicata: plaščarji in brezglavci 2. ekspr. rokovnjač: preganjati plaščarje ∙ star. ne druži se s temi plaščarji potepuhi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokomávh — a m (ȃ) slabš. 1. rokovnjač: preganjati rokomavhe 2. malovreden, ničvreden človek: kaj se družiš s temi potepuhi in rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji tatove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokomávhar — ja m (ȃ) slabš. rokovnjač: preganjati rokomavharje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokovnjáčiti — im nedov. (á ȃ) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štekljáč — a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štekljáčar — ja m (ȃ) star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
