- rokobórec
- -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rokobórec
Look at other dictionaries:
mèt — méta in mêta m (ȅ ẹ, é) 1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pod — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód (ọ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vélter — tudi wélter [vel ] neskl. pril. (ẹ) šport., v zvezi velter kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 63 in 74 kg: zmagati v velter kategoriji; boksar, rokoborec velter kategorije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
