pálčnik — a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapéstnik — a m (ẹ̑) nav. mn. 1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik // posebno oblikovan spodnji del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezpálčnik — a [u̯č] m (ȃ) nav. mn., redko brezpalčna rokavica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezpŕstnik — a m (ȓ) nav. mn., redko brezprstna rokavica, palčnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
désni — a o prid. (ẹ) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pálčnica — e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokavíčka — e ž (í) manjšalnica od rokavica: deklica z belimi rokavičkami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umiválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza … Slovar slovenskega knjižnega jezika