- róganje
- -a s (ọ̄) glagolnik od rogati se: s tem dejanjem se je izpostavil brezsrčnemu roganju / v njenem glasu je bilo roganje / tako ravnanje je roganje samemu sebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
róganje
Look at other dictionaries:
krohotánje — a s (ȃ) glagolnik od krohotati se: po sobi se je razlegalo veselo krohotanje / krohotanje in roganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poròg — óga m (ȍ ọ) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sméšenje — a s (ẹ) glagolnik od smešiti: prizanesi mi s smešenjem mojih prijateljev; smešenje in roganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
