- rodoljúbje
- -a s (ȗ) ljubezen do (svojega) naroda, domovine: tako ravnanje izvira iz njegovega rodoljubja / vzgajati mladino v rodoljubju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rodoljúbje
Look at other dictionaries:
narodnjáštvo — a s (ȃ) 1. star. mišljenje, ravnanje, s katerim se (zelo) kaže narodna pripadnost, zavednost: ostal je zvest svojemu narodnjaštvu; lažno rodoljubje in plitvo narodnjaštvo 2. knjiž., redko narodništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
patriotízem — zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodoljúbarstvo — a s (ȗ) nav. slabš. rodoljubje, zlasti navidezno: satira na rodoljubarstvo; rodoljubarstvo in frazerstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodoljúben — bna o prid. (ú ū) nanašajoč se na rodoljube ali rodoljubje: klub je ustanovila skupina rodoljubnih izobražencev / to je tvoja rodoljubna dolžnost; rodoljubne fraze v govoru ♦ lit. rodoljubna budnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodoljúbnost — i ž (ú) redko rodoljubje: prava rodoljubnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véti — véjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
