Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bêsen — in bésen sna o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ ẹ̄) 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen 2. ekspr. ki ima veliko hitrost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blokáš — a m (á) žarg. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: blokaša sta pretepala jetnike; rjovenje blokašev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lêvji — in lévji a e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pánda — e tudi a m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki panda medved tibetanskih džungel, ki se hrani z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rjovenje pande; neskl. pril.: medved panda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rjútje — a s (ú) redko rjovenje: rjutje ranjene zveri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stràšen — in strášen šna o prid., strašnéjši in stràšnejši in strášnejši (ȁ; ā) 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: v sanjah je videl strašno prikazen / zgodil se je strašen zločin; strašno rjovenje je preplašilo čredo / izrekel je strašne besede; obšla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
