- resnicoljúbnost
- -i ž (ú) lastnost resnicoljubnega človeka: dvomili so o njegovi resnicoljubnosti / opisati kaj z večjo ali manjšo resnicoljubnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
resnicoljúbnost
Look at other dictionaries:
načêlnost — i ž (ȇ) lastnost, značilnost načelnega: dogmatična, nepopustljiva načelnost; občudoval je prijateljevo resnicoljubnost in načelnost / načelnost stališč, vzgoje / načelnost boja, članka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
resnicoljúbje — a s (ȗ) knjiž. ljubezen do resnice: resnicoljubje je zmagalo; vzbuditi v kom resnicoljubje / znano je njegovo resnicoljubje resnicoljubnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
