- resnicoljúben
- -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi resnico: resnicoljuben človek; biti resnicoljuben in pravičen / ekspr. resnicoljubna kritika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
resnicoljúben
Look at other dictionaries:
resnicoljúb — a m (ȗ) knjiž. resnicoljuben človek: preudaren mož je in resnicoljub … Slovar slovenskega knjižnega jezika
