- rešítelj
- -a m (ȋ) kdor koga reši: ponesrečenec se je zahvalil rešiteljem / interniranci so čakali na rešitelje / ekspr. rešitelj domovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odrešeník — a m (í) v judovski religiji kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega: čakati obljubljenega odrešenika; pren., ekspr. v mladosti smo bili vsi prepričani, da smo odrešeniki, je dejal ∙ zastar. odrešenik domovine rešitelj ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rešeník — a m (í) star. rešitelj: zahvalil se je svojemu rešeniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rešíteljica — e ž (ȋ) ženska oblika od rešitelj: zahvalil se je svoji rešiteljici / ekspr. smrt rešiteljica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rešník — a m (í) star. rešitelj: želel se je oddolžiti svojemu rešniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika