- réšenec
- -nca m (ẹ́) kdor je rešen: rešenec se je prebudil iz nezavesti; rešenec s potopljene ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
réšenka — e ž (ẹ) ženska oblika od rešenec: rešenko so odpeljali v bolnišnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika