- renčánje
- -a s (ȃ) glagolnik od renčati: renčanje medveda, psa / ne bom poslušal njegovega renčanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
renčánje
Look at other dictionaries:
momljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja // nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikleníti — klénem dov. (ȋ ẹ) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ŕrr — medm. (ȓ) 1. posnema ropot, drdranje: rrr, je podrsal z avtomobilčkom 2. posnema renčanje: izpod mize se je oglašalo: rrr, rrr, hov, hov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
