- čebélji
- -a -e [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek ♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čebélji
Look at other dictionaries:
pík — 1 a m (ȋ) glagolnik od pičiti: čebelji, gadji, kačji, osji pik / bolšji, komarjev pik / pik igle // pičeno mesto na telesu: po nogi je imel polno bolšjih pikov / čebelji pik ga je srbel 2 a m (ȋ) igralna karta z enim ali več znaki v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čebelák — a [čeb in čǝb] m (á) redko čebelji samec; trot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hibríd — a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koríto — a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krížanec — nca m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo: poskusi z rastlinskimi križanci; križanec osla s kobilo / čebelji križanci; pren. članek je križanec med anketo in intervjujem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méd — ú in a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrébati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrêbsti — ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plés — a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
