- čebelárjenje
- -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
morítev — tve ž (ȋ) glagolnik od moriti: biti kriv moritve; pripovedovanje o groznih moritvah / čebelarjenje brez moritve čebel … Slovar slovenskega knjižnega jezika