- rejênec
- -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rejênec
Look at other dictionaries:
rejênček — čka m (é) ekspr. manjšalnica od rejenec: skrbeti za rejenčka; triletni rejenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rejênek — nka m (é) knjiž., redko rejenec: odraščal je kot rejenek pri tujih ljudeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rejênka — e ž (é) ženska oblika od rejenec: lepo skrbijo za svojo rejenko / domači sin se je poročil z rejenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rejník — a m (í) kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki ∙ star. rejnik družine rednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
