- redóvniški
- -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na redovnike: redovniški poklic / redovniška obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
redóvniški
Look at other dictionaries:
zunánji — a e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
novíc — a m (ȋ) 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
novínec — nca m (ȋ) kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redóvništvo — a s (ọ̑) 1. obstoj, dejavnost redovnikov: zgodovina redovništva // redovniški poklic: odločiti se za redovništvo 2. redovniki: dejavnost redovništva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
