- redováti
- -újem nedov. in dov. (á ȗ) šol. dajati ocene; ocenjevati: redovati učence; dobro, slabo redovati / redovati domače naloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nalóga — tudi náloga e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom 1. kar mora kdo storiti, opravljati a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redovánje — a s (ȃ) glagolnik od redovati: redovanje pismene naloge / redovanje učencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika