- redoljúben
- -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi red: redoljuben človek; bodi redoljuben
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
redoljúben
Look at other dictionaries:
meščàn — in meščán ána m (ȁ á; ȃ) 1. prebivalec mesta: vsi meščani so se zbrali na ulicah / izvolili so ga za častnega meščana / nasprotja med delavci in meščani buržuji // pripadnik trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročila se je z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redovít — a o prid. (ȋ) zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
