- redkobeséden
- -dna -o prid. (ẹ̑) ki nerad govori, pripoveduje: redkobeseden človek; postal je redkobeseden
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
redkobeséden
Look at other dictionaries:
skóp — a o stil. ó in skòp skôpa o prid. (ọ̑ ọ; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kratkobeséden — dna o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malobeséden — dna o prid. (ẹ̑) redkobeseden: malobeseden človek; postal je malobeseden // knjiž., redko ki obsega malo besed: malobeseden odgovor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mračnogléd — a o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki mračno, žalostno gleda: redkobeseden in mračnogled človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redkobesédnež — a m (ẹ̑) ekspr. redkobeseden človek: redkobesednež se je nazadnje razgovoril; bil je redkobesednež in čudak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skopobeséden — dna o prid. (ẹ̑) knjiž. redkobeseden: postal je zelo skopobeseden // ki obsega malo besed: skopobesedne izjave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slabovóljen — jna o prid. (ọ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tuhtáč — a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
várčen — čna o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki ● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
varčeváti — újem nedov. (á ȗ) prizadevati si porabiti čim manj a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
