Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bólus — tudi ból a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črmljèn — êna o prid. (ȅ é) nar. rdečkast: oči pod črmljenimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale (I. Potrč) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káčnik — a m (ȃ) bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕpelj — plja m (ŕ) nav. mn., redko priprava za hojo po snegu; krplja: hoditi s krplji plja tudi krpèlj êlja m (ŕ; ȅ é) zool. drobno pikčast rdečkast zajedavec na perjadi, Dermanyssus galinae … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krvávkast — a o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pégast — a o prid. (ẹ) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúsast — 1 a o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje 2 a o prid. (ū) nar. severovzhodno brkat: rusast moški // kosmat, neobrit: danes si pa rusast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòj — 1 sôja m (ȍ ó) knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja // sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vòl — vôla [vou̯] m, im. mn. vôli stil. volóvi, rod. mn. vôlov in volóv, daj. mn. vôlom stil. volém, tož. mn. vôle stil. vôli, mest. mn. vôlih tudi voléh, or. mn. vôli in volmí (ȍ ó) 1. skopljen samec goveda, ki se goji zlasti zaradi vprege in mesa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
