razvrstítev

razvrstítev
-tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • léstvica — e ž (ẹ̄) 1. manjšalnica od lestev: prisloniti lestvico; stati na lestvici; plezati po lestvici / vrvna lestvica; pren., ekspr. vzpenjati se po socialni lestvici; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 2. redko lestvi podobna priprava na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • premenjálen — lna o prid. (ȃ) bot., v zvezi premenjalna razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali; spiralasta razvrstitev: ta rastlina ima premenjalno razvrstitev listov premenjálno prisl.: listi so razvrščeni premenjalno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • formácija — e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • distribúcija — e ž (ú) organizirano razdeljevanje surovin, blaga: proizvodnja in distribucija blaga, knjig; dobra organizacija distribucije; podjetje za distribucijo filmov / dohodek od distribucije // razdeljevanje, razpošiljanje: sistem za brezžično… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kategoríja — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koncéntričen — tudi koncêntričen čna o prid. (ẹ; é) 1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen: satelita se gibljeta v koncentričnih krogih; koncentrične razpoke v steklu / mesto je zasnovano po koncentričnem načrtu 2. ki je z več strani usmerjen k istemu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plasmá — ja m (ȃ) publ. 1. uveljavitev, navadno blaga, na tržišču: zagotavljati boljši plasma; imeti težave s plasmajem izdelkov, pridelkov; boj za plasma / posvetovanje o organizaciji plasmaja / doseči boljši plasma slovenske knjige 2. končna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rázred — éda m (á ẹ) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sistém — a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spirálast — tudi špirálast a o prid. (ȃ) ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”