- razvézen
- -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razvézen
Look at other dictionaries:
razvéžiti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) postati vegast, kriv: kozolec se je razvežil; vrata so se sčasoma razvežila razvéžen a o: plot je star in razvežen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razporóčen — čna o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
