- razuševánje
- -a s (ȃ) glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
depedikulácija — e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ušívec — vca m (ȋ) nav. ekspr. 1. kdor ima uši: ušivcem so razdelili sredstvo za razuševanje 2. nepomemben, malovreden človek: ne izplača se jeziti zaradi takih ušivcev; zmerjali so jih z izdajalci in ušivci 3. nedorasel fant: jezilo ga je, da mora… … Slovar slovenskega knjižnega jezika