réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnój — á in a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plást — 1 a m (ȃ) 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbŕcati — am dov. (r̄) 1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo 2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno razbŕcati se ekspr. razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razstláti — stéljem dov., razstêlji razsteljíte (á ẹ) nar. raztrositi, razmetati: razstlati listje, slamo / razstlati kopice sena / razstlati papir po tleh razstlán a o: polegli so po razstlani slami; grabiti razstlano seno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redóvje — 1 a s (ọ̑) ekspr. redi, odlikovanja: redovje na prsih 2 a s (ọ̑) nar. redi, vrste (trave): raztrositi redovje / trava leži v redovju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redovníca — e ž (í) nar. zahodno red ž: raztrositi redovnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réz — a m (ẹ̑) 1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali // kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strosíti — in strósiti im dov., stróšen (ȋ ọ) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trosílnik — a m (ȋ) agr. stroj za trosenje gnoja, gnojil: raztrositi gnoj s trosilnikom / dvoosni, enoosni trosilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
