- raztŕganje
- -a s (ȓ) glagolnik od raztrgati: raztrganje obleke / raztrganje na tri dele / krvavitev je bila posledica raztrganja žile
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
raztŕganje
Look at other dictionaries:
raztŕžen — žna o prid. (r̄) nanašajoč se na raztrganje: jasno vidna raztržna črta ♦ teh. raztržna obremenitev največja mogoča obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se raztrgalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ruptúra — e ž (ȗ) med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
