raztápljati

raztápljati
-am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor; raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov; megla se počasi raztaplja; sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidne raztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • digerírati — am nedov. in dov. (ȋ) kem. raztapljati trdne snovi pri povišani temperaturi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klorírati — am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen 2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo kloríran a o: klorirana voda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nasítiti — im dov. (í ȋ) zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • raztápljanje — a s (ā) glagolnik od raztapljati: raztapljanje sladkorja v čaju / raztapljanje organskih snovi ♦ biol. raztapljanje bakterij s posebnimi snovmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • raztopína — e ž (í) tekočina, v kateri je raztopljena kaka snov: pripraviti, razredčiti raztopino; raztopina mila, soli v vodi / alkoholna, vodna raztopina; barvilna, hranilna, zdravilna raztopina; kemična raztopina; kuhati sadje v sladkorni raztopini ♦ biol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tôpen — pna o prid. (ó) ki se da topiti, raztapljati: topna snov; smola ni topna v vodi; težko topen ♦ kem. topno steklo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • topítev — tve ž (ȋ) glagolnik od topiti, raztapljati: topitev snega / topitev kovin talitev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • topljênje — a s (é) glagolnik od topiti, raztapljati: topljenje sladkorja v čaju / topljenje kovin taljenje / reke naraščajo zaradi topljenja snega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”