- razsvetlítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
rakéta — e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
refléktorski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na reflektor: reflektorska zrcala / reflektorska razsvetlitev prizorišča … Slovar slovenskega knjižnega jezika