- razstrojíti
- -ím dov., razstrójil (ȋ í) knjiž. povzročiti razkroj, razpad: razstrojiti organizacijo; harmonija se je sčasoma razstrojila razstrojèn -êna -o: razstrojeni živci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.