- razsôdba
- -e ž (ō) 1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča ♦ jur. izdati, izreči razsodbo 2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razsôdba
Look at other dictionaries:
arbitráža — e ž (ȃ) 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕzel — zla o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porótniški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na porotnike ali poroto: porotniška dolžnost / porotniška razsodba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravdorèk — in pravdorék éka m (ȅ ẹ; ẹ̑) zastar. sodba, razsodba, odločitev: čakati na pravdorek sodišča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sálomonski — tudi salomónski a o prid. (ȃ; ọ̑) ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: salomonski odgovor; najti salomonsko rešitev / salomonska razsodba sálomonsko tudi salomónsko prisl.: problem salomonsko rešiti; salomonsko modro se je temu izognil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodníkov — a o prid. (í) nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
