dnò — à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazrešljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva nèrazrešljívo prisl.: nerazrešljivo zapletena vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgonétiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: odgonetiti pomen njenih besed; odgonetiti uganko / ni znal odgonetiti njene užaljenosti ugotoviti vzroka; težko so odgonetili napise na spomenikih prebrali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmótati — am tudi odmotáti ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno ∙ ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti 2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpoklícati — klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ȋ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvozláti — ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel na čem: odvozlati kravato, verižico, vrvico / odvozlati vozel // ekspr. razrešiti kaj težko rešljivega, zapletenega: odvozlati problem; nazadnje se je zmeda le odvozlala odvozlán a o: odvozlana volna, vrv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgonétiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razluščíti — in razlúščiti im dov. (ȋ ú) knjiž. izluščiti: razluščiti fižol / razluščiti jedro problema ∙ knjiž. razluščiti uganko rešiti, razrešiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razplêsti — plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrešítev — tve ž (ȋ) glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
