- razpúst
- -a m (ȗ) glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust društva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
likvidátorstvo — a s (ȃ) polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu // slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: S temi željami smo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlovólja — e ž (ọ̄) knjiž. slaba volja, nerazpoloženje: premagati zlovoljo; na njihovih obrazih je bilo videti zlovoljo / razpust društva bi povzročil zlovoljo ljudi nejevoljo, jezo … Slovar slovenskega knjižnega jezika