- razpršítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od razpršiti: razpršitev vode / razpršitev zaščitnega sredstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
atomizácija — e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disperzíja — e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpršílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo ♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora … Slovar slovenskega knjižnega jezika