- razprševánje
- -a s (ȃ) glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razprševánje
Look at other dictionaries:
razpršílec — lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem; razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec // nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpršílka — e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za razprševanje: vlaženje rastlin z razpršilko / parfumska razpršilka // nastavek za razprševanje: posoda z razpršilko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpršílnik — a m (ȋ) priprava za razprševanje: vlažiti rastline z razpršilnikom; razpršilnik za gnojnico // nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilnik na pipo / vrtljivi razpršilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
difuzíja — e ž (ȋ) fiz. 1. samodejno prodiranje kake snovi v drugo, pronicanje: difuzija plina skozi opno; pren. difuzija kulture 2. razprševanje svetlobe na drobnih delcih, sipanje: difuzija sončne svetlobe na kapljicah vode v megli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
difúzor — ja m (ȗ) teh. priprava za razprševanje, razpršilec: razprševati z difuzorjem ♦ avt. del vplinjača, v katerem se gorivo meša z zrakom; strojn. stožčast del cevi, v katerem se hitrost tekočine zmanjšuje, tlak pa narašča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léča — e ž (ẹ) 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
matírati — 1 am dov. in nedov. (ȋ) šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pršílen — lna o prid. (ȋ) namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puhálka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka 2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razprševálen — lna o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
