- razpravljávec
- -vca m (ȃ) kdor razpravlja: razpravljavci so temo pogovora razširili; izjave razpravljavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razpravljávec
Look at other dictionaries:
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
toleránten — tna o prid. (ȃ) 1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče 2. ki dopušča, da obstaja kaj, do … Slovar slovenskega knjižnega jezika
