- razpóten
- -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razpóten
Look at other dictionaries:
razpotíti se — ím se dov., razpótil se (ȋ í) zastar. spotiti se: med hojo se je razpotil razpotèn êna o: z robcem si je brisal razpoten obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
