razpostáviti

razpostáviti
-im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • okrásek — ska m (ȃ) predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov // likovni element, namenjen olepšavi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oprémiti — im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo; opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpoložíti — ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpostavítev — tve ž (ȋ) glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razpréči — préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ) 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razstáviti — im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sòigrálec — lca [u̯c] m (ȍ ȃ) igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”